NEKAJ O TLEH
Tla so zelo kompleksen sistem. Veliko posameznikov ali podjetij svetuje o gnojenju, vendar so priporočila pogosto oprta le na osnovne parametre tal: fosfor, kalij, pH in organska snov. Vendar so tla veliko več kot samo štirje faktorji. V tleh se odvijajo kompleksni procesi, zato je za pravilno gnojenje treba upoštevati bistveno več faktorjev. AgriSmart Tech priporočilo za gnojenje v osnovi upošteva odvisno od analize 10 - 14 različnih faktorjev tal, ki jim je dodan še izračun potenciala za pridelek. Na ta način dobimo zelo natančno, a hkrati enostavno uporabno priporočilo za gnojenje.
Pomen posameznih elementov v tleh:
Dušik (N) je bistven za rast in razvoj rastlin, saj je ključen gradnik beljakovin in klorofila. Spodbuja rast listov ter povečuje skupno zeleno maso rastlin, kar posledično vodi do boljšega fotosinteznega procesa. Pomanjkanje dušika lahko povzroči rumenenje listov in zmanjšano rast.
Fosfor (P) je pomemben za razvoj korenin in cvetenje. Pomaga pri prenosi energije v rastlini in je ključen za tvorbo RNA in DNA. Pomanjkanje fosforja lahko upočasni rast korenin in zmanjša pridelke, še posebej v zgodnjih fazah rasti.
Kalij (K) igra ključno vlogo pri uravnavanju vode v rastlinah, saj vpliva na odpornost proti suši in boleznim. Pomaga pri optimizaciji fotosinteze in sintezi ogljikovih hidratov, kar povečuje splošno vitalnost in odpornost rastlin. Pomanjkanje kalija lahko povzroči kratke in slabe korenine ter manjšo odpornost na stresne razmere.
Obstajajo tudi elementi, kot sta aluminij (Al) in železo (Fe), ki lahko vplivata na rast rastlin, čeprav imata različne učinke.
Aluminij (Al) v tleh lahko postane škodljiv, ko se koncentracije povečajo. Povečan aluminij lahko zavira rast korenin in negativno vpliva na absorpcijo hranil, kar vodi do slabši rasti rastlin, zlasti pri kislih tleh.
Železo (Fe) je nujno za fotosintezo, saj je del klorofila. Pomanjkanje železa povzroča klorozne simptome, kjer listi postanejo rumeni, medtem ko so žile še vedno zelene. To lahko privede do zmanjšane fotosinteze in zmanjšanja rasti.
Zato je pomembno, da se uredi ravnovesje teh elementov v tleh, da se zagotovi optimalna rast in razvoj rastlin. Redne analize tal so ključne za razumevanje in uravnavanje ravni teh hranil, kar pripomore k boljšim pridelkom in zdravju rastlin.
Pomen drugih faktorjev:
Pomen deleža gline v tleh
Delež gline v tleh je izjemnega pomena za razumevanje procesov v tleh. Največji vpliv ima na zadrževanje fosforja – tla z večjim odstotkom gline lahko pognojimo z več fosforja, ker ga bodo tla lažje zadržala, rastline pa ga bodo imele več na razpolago. Zato pri priporočilih za gnojenje obvezno upoštevamo tudi odstotek gline v tleh, ker na ta način optimalno pognojimo s fosforjem.
Pomen kationske izmenjevalne kapacitete (KIK)
Kationsko izmenjevalno kapaciteto (KIK) si lahko predstavljamo kot skladišče pozitivno nabitih delcev kot so kalij, magnezij, kalcij, pa tudi kot medij za uravnavanje kislosti tal. Tla z višjo kationsko izmenjevalno kapaciteto lahko gnojimo bolj, saj bodo sposobna zadržati več gnojila, prav tako bodo imela sposobnost »predati« ta hranila rastlini. Velja tudi obratno: tla z nizko KIK ni smiselno pretirano gnojiti, saj obstaja velika nevarnost izpiranja hranil.
Priporočila za gnojenje, ki ne upoštevajo odstotka gline v tleh in kationske izmenjevalne kapacitete, so pomanjkljiva, saj ne upoštevajo ključnih faktorjev, ki vplivajo na dostopnost rastlin v tleh in posledično vodijo v neoptimalno gnojenje.
pH
pH vpliva na procese v tleh in dostopnost hranil. Za večino rastlin je optimalen pH rahlo kisle reakcije (okoli 6,5). V tleh s pH pod 5,5, sploh pa pod 5,0 se odvijajo procesi, ki ovirajo dostopnost hranil rastlinam. Zato moramo pH vedno upoštevati pri priporočilih za gnojenje, hkrati pa tla negovati, da se čim bolj približamo optimalnemu pH-ju. Meritev železovih in aluminijevih ionov je zelo pomembna, ker se aktivirajo pri določenem pH in vplivajo na dostopnost hranil – predvsem fosforja
Organska snov
Organska snov ima poleg raznoraznih biokemičnih procesov ključno vlogo pri zadrževanju hranil, pa tudi vode, vpliva pa tudi na zračnost tla. Podobno kot pH so spremembe vsebnosti organske snovi v tleh težavne in traja dosti časa, dokler vsebnost organske snovi dvignemo. Vseeno so meritve organske snovi pomembne, saj podobno kot glina tudi organska snov vpliva na zmožnost zadrževanja hranil v tleh ter izmenjave le-teh z rastlino.